Prvo tradicionalno druženje je tako padlo ravno na vikend, ko sem organizirala drugi spinning maraton. Ker je bil prvi  maraton oktobra velik uspeh, sem se odločila organiizirati še drugega in tokrat sem pedala zavrtela  tudi sama. V  dvorani smo bili večinoma stari znanci in vzdušje med vsemi urami je bilo odlično… Celo tako dobro, da smo namesto predvidenih treh ur odvozili kar štiri. Pri spinningu se žal ne meri kilometrine, ampak prepričana sem, da bi v tem času prekolesarili dobršen del Slovenije.  Absolutni zmagovalec maratnoma pa so bile ženske! Razmerje moški: ženska je bilo 1:3. Spet smo uspele dokazati, da ženske zmoremo!

Glede na pisano druščino, ki smo jo tokrat gostili sem skušal pripraviti nekaj za vsakogar, poigral pa sem se s kombinacijo domačih jedi z modernim pridihom. Za začetek sem gostom pripravil tradicionalno staro slovensko kombinacijo dimljene postrvi s hrenom, jabolki in kostanjem, za tem rižoto iz rumene buče in sira, za glavno jed  pa sem jim pripravil prusjansko govedino s krompirjem v družbi gomoljne zelenjave in pora.

Za pravilno izbiro vin pri posameznih jedeh je skrbel naš hišni somelier,ki jim je postregel z najrazličnejšimi vini – od penine Medot do Cabernet sauvignon Amfore. Veliko zanimanje pa je vzbudil naš izbor tujih vod, posebej voda OGO, ki prihaja iz naravnega izvira mineralne vode v Tilburgu in jo imenujemo dihalna voda. Zakaj dihalna? Zato, ker vsebuje veliko večjo koncetracijo kisika kot običajna vode, kar pravijo, da dobro učinkuje tudi na naš organizem. Sam se sicer ne spoznam, ampak bo že držalo.

No, na koncu smo jim ob kavi postregli še praznični tris sladic, med drugim tudi našo hišno sladico tonkin brule, ki bi po mnenju nekaterih morala dobiti celo turistično medealjo. Sodeč po praznih krožnikih in številnih pohvalah so gostje bili zadovoljni. Najbolj pa jih je zanimala priprava rižote iz rumene buče in sira. Gostom sem svoj recept že razkril, pred novim letom pa obljubim, da bom svoj recept razkril tudi vam.

S tem sem si sam premaknil mejo mogočega v glavi. To me je tudi približalo odločitvi – ki jo moram še sprejeti – da bi odtekel tudi svoj prvi Sahara Marathon v puščavi. Bistvu tega maratona je v ozaveščanju problema beguncev v Alžirski puščavi. Oni žal še čakajo na premik meje mogočega.

In rezultat? Absolutni zmagovalec so bile sveže bučke z balzamičnim kisom, gamberi in grškim sirom, za katerega sem razkril tudi recept. Glede na zadovoljne obraze in številne ponovitve pa je bil odlično sprejet tudi  čokoladni biskvit z mandljevo kremo, višnjami ter čokolado z lešniki.

Na dogodku me je novinar vprašal, kje dobim idejo za pripravo jedi. Moje jedi navdihujejo kuharski trendi, določene kuhinje – predvsem mediteranska in istrska kuhinja, potovanja, na katerih spoznavam nove začimbe in kombinacije jedi, predvsem pa gostje za katere pripravljam jed.

V restavraciji pripravljam vsak četrtek ponudbo za drugi teden – tokrat sem ponudbo sestavil že v sredo, saj sem vedel, da danes ne bo časa za to. Pri tem skušam vedno imeti v mislih za koga pripravljam jed – ko sestavljam lahki meni si predstavljam mlado žensko, ki pazi na linijo in so ji všeč dobre a lahke stvari. Ko sestavljam poslovni meni imam v glavi zaposlene v mestu, ki hitijo iz sestanka na sestanek in imajo morda pol ure časa, da si napolnijo baterije. Ko pripravljam Meni pri Levu pa prepustim domišljiji prosto pot in se poigram z različnimi okusi in kombinacijami.

Kaj me privede do ideje?

Odgovor je enostaven, gostje in njihove različne potrebe ter okusi.

Prevoz.org je zelo uspešna slovenska verzija ridesharing-a. Poleg ostalih prednosti, je velika razlika od navadnega avtoštopa tudi v tem, da svojega »voznika« že prej poznaš po imenu in tudi njegovo mobilno številko imaš. Praktično je že tvoj znanec, ko se mu prvič usedeš v avto. Sam kar velikokrat ponudim svojo prosto kapaciteto na prevoz.org, vendar se vozim z neznanci. Neznanci so tudi vsi, ki jih še ne poznamo na družabnih srečanjih in dogodkih – seveda le do trenutka,ko se predstavimo in med seboj spoznamo. Na vsakem dogodku bi lahko spoznali veliko več ljudi, kot jih po navadi. Potrebno je le malo več organiziranosti, volje in drznosti. Drznosti uči tudi nova šola Matjaža Krča Academia Audacia, ki je trenutno v pilotski fazi. Včasih pa niti dovolj drznosti ne koristi – kot recimo na prijetnem dogodku s popestritvijo Serpentes gledališča v organizaciji Liberty-a in Hotela Lev. Na tem dogodku sem raje več časa namenil prijetnima damama z agencije MayerMcCann. Debata je šla med drugim tudi od Ljubljane preko Maribora do Ptuja, neznanci pa bodo postali znanci kdaj drugič.

Že kot majhen otrok sem rad poslušal zgodbe – dogodivščine o pogumnih junakih in oddaljenih deželah… ampak nikdar nisem pomislil, da bom nekoč tudi sam pripovedoval zgodbe, sicer na nekoliko drugačen način, ampak vseeno. Danes pripovedujem zgodbe s svojimi jedmi. Vem, ko vidite polnjene jajčevce verjetno ne pomislite na daljno Indijo ali na to kako so jih pred več kot 600 leti pomorščaki pripelajli v Evropo in jih uporabljali sprva kot okrasne rastline. No, po pravici povedano tudi sam ne pomislim na to pa vendar, ko pripravljam polnjene jajčevce pripovedujem tudi to. Največkrat pa se mi zgodi, da ko zagledam določeno sestavino, si pričnem zamišljati kaj vse bi lahko iz tega pripravil. Vzemimo losos na primer. Tako kot vsak teden sem se tudi ta ponedeljek odpravil po svežo zelenjavo na tržnico in pot me je zanesla mimo ribarnice, kjer sem zagledal sveže, rožnate fileje lososa. V trenutku sem začel razmišljati o solati z lososom, sendvičem z lososom in med razmišljanjem sem dobil idejo tudi za tedenski meni – file lososa s špinačno pito! Lahko to imenujete tudi poklicna deformacija pa vendar igra domišlja ključno vlogo pri pripravi hrane… in seveda tudi dobršna mera dobre volje.

V okviru Društva za marketing Slovenije sem imel zanimivo mentorsko srečanje z Darkom Dujičem, ki je bil včasih na Mercatorju, danes pa je zaposlen pri Googlu. Govorila sva o vse bolj očitni revoluciji digitalnega marketinga. Ponudniki vseh vrst (trgovci, banke, zavarovalnice, operaterji, hotelske verige, …) imajo danes na voljo veliko več podatkov kot kadarkoli prej in veliko boljše rešitve kot kadarkoli prej, da lahko svoje stranko (s)poznajo veliko bolje kot kadarkoli prej. Google je v tem pogledu seveda daleč pred vsemi in tudi daje zgled vsem ostalim. Temu zgledu v Sloveniji žal sledimo bolj počasi. Stvari se zelo hitro spreminjajo in kdor ne bo kmalu zelo dobro poznal svojih strank, ga čaka giljotina.

Ko vam bodo naslednjič na vaši banki dali v roke prazen formular, ga vljudno zavrnite in jih opozorite, da večino podatkov že imajo in naj ga izpolnijo sami. Potrebujejo le vaš podpis.

Dobre restavracije so od nekdaj znale poskrbeti za poznavanje in izpolnjevanje želja svojih gostov. Enako lahko storijo tudi ponudniki, ki imajo dnevno opravka z več tisoč strankami. Lahko? Morajo!

Za pripravo letošnje Martinove ponudbe sem se odločil za kombinacijo tradicionalnih jedi, ki se jih pripravlja na ta dan in tipičnih slovenskih jedi. Za glavno jed sem pripravil  pečeno račko na ohrovtu s kruhovim cmokom, obogateno s fižolom, za  sladico pa kuhano hruško v rdečem vinu s cimetovo kremo in vaniljo.

In kaj lahko vi postrežete gostom za Martinov praznik? Ena izmed najbolj tradicionalnih jedi je Martinova gos, ki jo pripravimo z jabolkami, slivami in dodatkom medu. Najbolj tipične priloge so mlinci in sladko rdeče zelje, lahko pa jih nadomestimo tudi z drugimi prilogami kot so razni cmoki, štruklji ali krompirjeve jedi.

Ker je Martinovo praznik vina je pomemben tudi izbor žlahtne kapljice ob postreženi jedi. V naši restavraciji vam bomo k Martinovem meniju postregli z mladim vinom –   Mladivo vino, proizvajalca Erzetiča in belim vinom Štrkec proizvajalca Radgonske gorice Gornja Radgona.

Za vse ljubitelje tradicionalnih slovesnkih jedi pa pa smo pripravili enkratno tedensko ponudbo.

Za dobro odpornost proti okužbam je potrebno jesti veliko hrane bogate z vitamini, zelenjave in kompleksnih ogljikovih hidratov, sicer pa mora biti vaša prehrana uravnotežena in zajemati vse skupine makrohranil. Piti moramo veliko vode, ki iz telesa pomaga odstranjevati strupe, izogibajte pa se alkoholu in cigaretam.

V svoj jedilnik vključite:

- Probiotične izdelke – pomagajo pri izgradnji belih krvničk (jogurt, kefir…)
- Beljakovine (tuna, perutnina, jajca, leča…)
- Sveže sadje in vlakninasto zelenjavo (bogata z vitamini)
- Česen (izboljša cirkulacijo krvi, povečuje izgradnjo belih krvničk in protiteles)
- Selen (preprečuje vnetja in uravnava cirkulacijo krvi; brazilski oreški, gobe, rakci, tuna…)

Svoj imunski sistem dodatno okrepite s prehranskimi dodatki:

- Multivitaminski kompleks (predvsem vitamin C in B, antioksidanti)
- Multimineralni kompleks (predvsem cink, krom in magnezij)
- Glutamin (izboljšuje delovanje T in B celic)
- Omega 3 kapsule (protivnetno delovanje, krepitev srčno-žilnega sistema)
- GLA kapsule (protivnetno delovanje)
- Sirotka (zvišuje nivo glutationa, glavnega akterja v antioksidativnem obrambnem sistemu celic)

Redna, zmerna vadba služi kot preventiva pri preprečevanju bolezni. Zvišuje naravno produkcijo NK, B- in T-celic, ki so glavni akterji pri ohranjanju zdravja. Le-te med vadbo tudi hitreje krožijo po telesu in uničijo viruse ter bakterije, preden ti dobijo priložnost, da bi vas napadli. Vadba tudi krepi kosti in znižuje raven inzulina v krvi, kar zmanjšuje nevarnost okužbe.

Tudi kadar ste bolni, ni treba, da popolnoma prenehate z vadbo. Če vam ta zbistri glavo in se po njej počutite dobro, lahko trenirate 15 do 20 minut pri 50 odstotni običajni intenzivnosti. Velika napaka pa je, če med boleznijo z intenzivnostjo pretiravate. Naporna vadba zmanjšuje raven belih krvničk ter povzroča izločanje stresnih hormonov (kortizol in adrenalin), ki so za oslabljen imunski sistem le še dodatno breme. Posebno nevarna je vadba, ko imate vročino, saj s tem povečate možnost, da okužbo usmerite proti srcu in se razvije miokarditis, življenjsko nevarna bolezen srca.

Zaradi neverjetnega bogastva beljakovin in rudnin je kvinoja zelo primerna jed v tem času.  V kombinaciji s šitaki gobami in zelenjavo je slednja izvrstna jed za kosilo ali večerjo. Kvinoja izhaja iz Andov in spada med žita, deluje izjemno krepilno in je primerna za ljudi vseh starosti. Kvinojo imenujejo tudi “mati vseh žitaric”.

Za lahki meni sem ta teden pripravil fuže z lignji in olivami (majhni tanki kosi testenine zviti v cevke dolge tri do pet centimetrov) , ki so najbolj poznana istrska testenina.

Kot tretji meni sem prpravil tipično zimsko jed – telečjo zarebrnico v rdeči vinski omaki s krompirjem in porom. Pražen kompir je nekoliko bolj hranljiva jed in je zelo priljubljen pri nas in v nemško govorečih deželah. S porom pa nadomestimo čebulo in tako dobimo svojevrsten, nekoliko bolj blag okus.

Da se buče ne bodo uporabljale samo za izrezovanje najrazličnejših duhov, sem v duhu bližajočih se praznikov za sladico pripravil pito iz rumene buče, medu in mandeljnov.

Snamite si celoten tedenski meni restavracije Pri Levu.

Časovno je dogodek lepo sovpadel z izdajo IBM-ove CMO (Chief Marketing Officer) študije, v kateri se skozi intervjuje več kot 1700 CMO-jev iz vsega sveta lahko dobi dober vpogled v stanje in prihodnost trženja in eden najmočnejših trendov so zagotovo socialna omrežja. Na dogodku ob izidu študije, ki so ga organizirali na Harvardu in  na katerem sta bila prisotna tudi CMO-ja iz podjetij Yahoo in Schneider Electric, je Jon Iwata, IBM-ov CMO, citiral Abrahama Lincolna: »Reputation is the shadow, character is the tree«. Ta citat sem si dovolil uporabiti tudi sam na okrogli mizi.

Podjetja zaradi vedno bolj razširjene uporabe spletnih socialnih omrežij postajajo vedno bolj transparentna. Klasični marketing in PR ne dela. Zdaj morajo veliko bolj paziti in delati na »character-ju«. Odprta komunikacija šefa kuhinje skozi blog dodaja restavraciji avtentičnost in karakter. Restavracijo raje obiščeš in veš kam in zakaj si prišel.

Zadnje čase opažam, pa naj bo tako zaradi trenda ali osveščenosti ljudi, da je vedno več žitaric na meniju. Tako sem se tudi sam odločil, da jih bom vključil v našo tedensko ponudbo. Ajdo, ki najdemo na našem Krožniku Pri levu, sicer prištevamo k žitaricam, vendar po izvoru spada bolj med zeljnarice. Kot posebnost: ajda ne vsebuje glutena, tako da jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Ajdovo kašo lahko uporabljamo kot samostojno jed, prilogo, v solatah kot tudi v sladicah (npr. ajdovi štruklji). Uporabimo jo lahko tudi namesto riža v rižotah.

Lahki meni je tokrat bogat z beljakovinami, katerim smo dodali losos in korenček.

Za meni tedna pa smo izbrali govedino v družbi hruške in kruhovega cmočka. Hruško, ki je tipičen primerek jeseni, v tem primeru narežemo na pol (olupek pustimo) in jo z obeh strani popečemo na maslu. Hruška tako dopolnjuje okus – osveži jed, istočasno pa mesu ni potrebno dodajati nobene omake.

V soboto zvečer mi je zadišalo po pečenem kostanju. Odločil sem ga, da ga pripravim v svoji pečici.  In sem začel: kostanj (približno 1 kg)  sem po trebuhu prerezal, a ne pregloboko, da med peko ne bi počil.  Kostanj sem zložil na pekač in prelil z 1 dcl vode. Pečico sem segrel  na 200 stopinj in ga pekel brez nastavitve ventilatorja. Program je namreč najbolje nastaviti na pečenje zgoraj in spodaj.  Tako se izgonemu nenehnemu mešanju. Po približno 25 minutah peke sem kostanj prelil še enkrat. V splošnem ga pečemo med  40 in 50 minut, odvisno od pečice. Pečenega sem stresel v posodo in pokril s krpo. Pustil sem ga 10 mimut, da se je primerno ohladil.

Kostanj najbolj prija ob kozarčku dobrega mošta, zato sem si ga z veseljem privoščil. Mmmmm …. odličen jesenski prigrizek!

Video so briljantno objavili takoj po treh zelo uspešnih razprodanih večerih v Cankarjevem domu in tik pred njihovim nastopom v Zagrebu. Številka ta teden bi bila še mnogo višja in trend še bolj strm, če ne bi svet v sredo kot cunami preplavila novica o smrti Steva Jobsa.

V trenutku so vse ostale zgodbe in vsi ostali trendi postali irelevantni. Steve Jobs je ikona in si zagotovo zasluži pozornost celega sveta. Milijoni so za trenutek obstali v refleksiji.

Tudi Perpetuum Jazzile so ikona. Obema je skupno to, da sta inspiracija za ogromno ljudi. Vsak na svojem delu logaritemske lestvice.

V tednu kot je ta, se zavemo, kako močan in pozitiven vpliv imajo takšne ikone.

25 dag polnozrnatih testenin
Rakova in zelenjavna jušna osnova
20 dag gamberov
5 dag rukole
Sol, bel poper
Parmezan
Oljčno olje
Strok česna
Maslo
Kanček Konjaka

Priprava:

Polnozrnate testenine skuhamo al dente. Posebej v ponvi na oljčnem olju popečemo gambere in jih zalijemo s konjakom. Dodamo rakovo in zelenjavno jušno osnovo, strok česna, solimo in popramo ter dodamo kocko masla. Počakamo, da se sestavine zgostijo in dodamo svežo rukolo (narezano na 3 cm dolge trakove) in testenine. Pustimo, da prevre (cca 1 min). na koncu dodamo parmezan in ekstra deviško oljčno olje.

Postrežemo in dober tek!

Snami si recept.

Še vedno je malo znano, da je kar precej časa na Bledu in v Bohinju preživela Agatha Christie. Poleg enodnevnega izleta Hercule Poirota in preiskave Umora na (Blejskem) igrišču za golf, bi lahko ponudili tudi Colonel Race jagenjčka, nabodalo Arthurja Hastingsa in kostanjevo sladico Miss Marple.

Upam, da čimprej. Do takrat pa si lahko podobne dobrote – zaenkrat še brez Agathinih imen – privoščite v restavraciji Pri Levu.

Recimo že kar ta teden.

Na samo sestavo novih tedenskih jedi pa seveda vplivajo tudi letni časi. Ta teden sem tako pripravil tipično jesensko jed – jagenjčka s pečeno bučo in kostanjevim pirejem.  Za vse tiste, ki “pazite” na linijo ne glede na letni čas pa sem pripravil lahki meni s polnozrnatimi testeninami z gamberi in rukolo in solato z marinirano zelenjavo in piščančjim nabodalom.

Kadar se odpravljate na večurni pohod, je malica nepogrešljiva. Med hojo v hrib porabimo kar precej energije in če ne želimo onemogli obtičati nekje na sredi poti, je v nahrbtnik pametno spraviti nekaj živil, ki naj bodo lahka (kdo pa hoče tovoriti s sabo več kil prtljage?), kalorična (da hitro nadomestimo izgubljeno energijo) ter praktična (ki ne potrebuje priprave in jo lahko grizljamo tudi med hojo). Nekaj predlogov: polnozrnata štručka ali krekerji, suho sadje, sveže sadje, oreščki, sir, tuna v konzervi, energijske ploščice…